Govorimo o spletnih straneh po meri - brez vnaprej pripravljenih predlog. O spletnih straneh, kamor se ne naloži zgolj par programskih dodatkov in kjer je 50% odgovorov ponudnika "to pa ne znam" oziroma "to pa ne gre".
700€ - mesečni s.p. stroški
500€ - marketing
500€ - prevozi, mesečni zakup licenc, gostovanja, vseh orodij, ki spadajo zraven: Flaticon, Freepik, Breakdance, Adobe, Elementor, ACF, Woo Memberships, Destiny Elements.... - minimalno. Brez tega so močne omejitve glede na to, kaj se pri spletnih straneh lahko sproducira in kaj ne.
160 / mesec = max
minus 20 ur / mesec = dopusti in prazniki
minus 10 ur / mesec = birokracija, pošiljanje ponudb, itd
minus 10 ur / mesec = sestanki
minus 20 ur / mesec = izobraževanja, malica, urgentna ukrepanja pri ekstra težavah, ostale stvari
Računica
Torej v 100 delovnih urah je treba poplačati stroške v višini 1700€ in zagotoviti prihodek. Računica je drugačna, če se dela po 12 ur na dan + vikende + umre pri 50ih s 15 mačkami in nepokošeno travo okrog hiše.
Kaj se zgodi, če je urna postavka...
20€ = 2000€. Minus stroški = 300€ = brezdomec
25€ = 2500€. Minus stroški = 800€ = pod minimalcem.
30€ = 3000€. Minus stroški = 1300€. Minus regres + božičnica = cca 1100€ = skoraj minimalec
35€ = 3500€. Minus stroški = 1800€. Minus regres + božičnica = cca 1600€ = povprečna neto plača
40€ = 4000€. Minus stroški = 2300€. Minus regres + božičnica = cca 2000€ = povprečna neto developer plača
Povprečna plača developerja v Sloveniji pa je cca 1800€ neto (brez olajšav), ali 2500-3500€ bruto. Če k temu štejemo regres, božičnico in malico, je to bližje 2200€ mesečno.
S 30€ urno postavko se lahko išče krivine in se mesečno oddela dodatnih 40 ur. To gre, ni pa fajn.
Kaj je?
Spletna vizitka: Enostavna spletna stran z eno stranjo, do 4 segmenti, kontaktnim obrazcem, podatki o storitvah in podatki podjetja. Vsebuje nič ali minimalno kodiranja.
Statična spletna stran: Spletna stran z večimi podstranmi, večimi layouti, več segmenti, kompleksnejšim designom, ampak brez vsebin, ki se spreminjajo. Vsebuje malo kode; minimalno php, nekaj css.
Dinamična spletna stran: Dinamična spletna stran s spreminjajočimi vsebinami; možnost registracije uporabnikov, dodajanje blog vnosov, novic, zaposlitev, itd itd. Vključeni celi romani kode po meri; veliko php, javscript.
Spletna trgovina: Spletna trgovina z obilico dinamičnih elementov, košarico, plačilnimi moduli, itd. Vsebuje cele romane kode po meri.
Spletne vizitke:
2 ure pogovora z naročnikom - npr. 10 mailov + 2 telefonska klica + izstavljanje računa + po možnosti klicanje in preverjanje kdaj bo šlo plačilo skozzi
2 ure brainstorminga - zasnova designa, itd
2 ure programiranja - kontaktni obrazci, layout, itd
2 ure popravkov
Urna postavka 35€ = 280€.
Statične spletne strani:
To so tiste predstavitvene strani, ki se na dolgi rok spreminjajo le minimalno - doda se kakšna telefonska številka, itd.
2 ure pogovora z naročnikom + analiza konkurence, wireframe, itd
2-6 ur brainstorminga
6 ur programiranja z usklajevanjem designa, vsaj osnovna SEO optimizacija, po možnosti še pisanje vsebine
Vnos besedila: cca 4 ure. Večjezičnost spletne strani: +4 ure.
Popravki in testiranje: 2-4 ur.
Urna postavka 35€ = 560€ do 910€
Dinamične spletne strani in trgovine (več različnih layoutov, plačilni sistemi, morebitna možnost membershipa...)
4 do 8 ur pogovora z naročnikom + analiza konkurence, wireframe, itd
2-6 ur brainstorminga
12-72 ur programiranja z usklajevanjem designa, vsaj osnovna SEO optimizacija, po možnosti še pisanje vsebine
Vnos besedila: 3-6 ur. Večjezičnost: +3 do 6 ur.
Popravki in testiranje: 16-24 ur.
Skupno: Od 35ur (4 dni in 1 ura) do 122 ur (14.25 dni)-
Urna postavka 35€ = 1225€ do 4270€.
Uvajanje stranke za samostojno upravljanje spletne strani: začetek 2 ure (navodila, prvi koraki) + 4 ure kasneje (nekaj gre 100% narobe, dodatne razlage, itd). + Več kot 4 ure dogovarjanja z naročnikom, pogovori, pisanje mailov = v tem primeru zlahka 50 mailov in 20 klicev.
Spletne trgovine:
Enako, kot večina dinamičnih spletnih strani.
+ 8 ur več programiranja, pisanje dolgih romanov pogojev poslovanja, daljše testiranje procesa delovanja, prilagoditve mailov, povezava z računovodskimi programi, itd
+ Večja možnost potrebe po zakupu dodatnih programskih dodatkih: +150€
+ Dodatno testiranje, povezava z računovodskimi programi, Stripe: +8 ur
+ Torej dodatek 16 ur +150€ fiks strošek.
Urna postavka 35€ = 1785€ do 5975€.
Zadnji popravki in testiranje: 8 ur
Dodatno, pa ne bomo šteli v kvoto: Zlahka 2x več ur uvajanja naročnika v samostojno upravljanje spletne strani; dodajanje vsebin, spreminjanje cen, itd + Dogovarjanje z naročnikom, pogovori, pisanje mailov, zlahka + 4 ure.
Programski dodatki spletnih strani
Eni programski dodatki so brezplačni. Eni pa plačljivi.
Programski dodatki so tisti, ki skrbijo za funkcionalnost spletne strani. En preprostejših dodatkov je tisti, ki ob nakupu na spletni trgovini stranki pošlje zgeneriran UPN nalog s QR kodo za enostavno in hitro plačilo preko TRRja.
Takšen programski dodatek stane 85€ letno. Njegovo delovanje zagotavlja podjetje, ki ga je razvilo (100+ delovnih ur in obilica znanja). Z malo sreče ga prodajo 200 strankam, kar znese 17000€ letno. Del teh 17.000€ gre potem v nadalen razvoj.
Brez teh 85€ letno je na voljo;
Brezplačna alternativa, ki ne deluje tako, kot bi morala in je v 50% primerih isto, kot če je ne bi bilo.
In-house razvoj istega programskega dodatka. 100 ur razvoja stane bistveno več, kot pa plačilo 85€ letno za preverjen programski dodatek, ki ima v ozadju ekipo, ki ga nenehno razvija.
Povprečna spletna stran ima 10 programskih dodatkov (od tega cca 3 plačljive). Povprečna trgovina pa 20 (od tega 5 plačljivih). Programske dodatke v večini delajo tuja podjetja. V večino je vloženih več 1000 ur dela, kar bi zneslo več 10.000€ za razvoj. Ampak ti vtičniki stanejo od cca $50 letno naprej, ker jih podjetja prodajajo več 1000 strankam hkrati. V razvoj programskega dodatka je investiranih na tisoče delovnih ur (poleg tega pa se programski dodatki razvijajo in delovne ure, ki se opravijo na razvoju, se konstantno višajo) in bilo bi nesmiselno, da se takšne programske dodatke dela iz ničle za eno podjetje.
Povprečna cena plačljivega programskega dodatka je v rangu 50€ / letno, lahko pa doseže več 100€ letno. Licence na letni ravni za navadno spletno stran so v tem primeru torej 150€ letno, za spletno trgovino pa 250€ letno. Lahko pa je takšnih programov bistveno več.
Transparentnost: Licenc za posamezne spletne strani ponudniki v večini primerov spletnih strani ne kupujemo. Kupujemo pa "developer licence", kar pomeni, da lahko svoje licence uporabimo na več straneh hkrati. Ampak licence, ki to omogočajo, so bistveno (5 do 10x) dražje, kot za posamezno stran, zato del tega obvezno pade tudi na naročnika.
Varnostne kopije, strežniki
Do vdorov na strežnik / spletno stran lahko pride kadarkoli, 100% varnosti ni nikjer. Redni backupi pomenijo minimalno izgubljenih podatkov in najhitrejšo odpravo napak, ko do tega pride. Optimalno je, da se backupi nalagajo na lokalen računalnik in na oddaljen strežnik, za katerega hekerji niti ne vejo in tak strežnik služi zgolj za hrambo datotek. Tak strežnik je bistveno cenejši in varnejši, primeren pa je zgolj za shrambo varnostnih kopij.
To se vse lahko počne ročno, kar zahteva recimo 2 ure mesečno. Zagotavljanje delovanja 100 spletnim stranem mesečno pomeni 200 porabljenih ur.
Lahko se pa vse to počne na pol avtomatsko. Ampak to zahteva ostale stroške. Programovje, strežniki in ostalo potrebno za zanesljivo kreiranje backupov stanejo par 1000€ letno.
Transparentnost: 100€ mesečno, ne glede na to, na koliko straneh je povezanih na sistem za kreacijo kopij.
Stroški strežnika za varnostne kopije (ki doletijo mene) se računajo po zasedeni kapaciteti.
Cena znaša cca 2€ mesečno na 100GB = 24€ letno. Povprečna spletna stran ima 2GB vsebin (večje trgovine tudi do 20GB). 50 shranjenih backupov poprečne spletne strani = 100GB = 24€ letno. 50 backupov večje trgovine= 1TB ali 240€ letno.
Ure tehničnega vzdrževanja:
Ure letno za vzdrževanje sistema za varnostne kopije: 10 (centralni sistem, s katerim imam toliko dela, pa če imam v vzdrževanju 1 ali pa 1000 strani)
Posamezna trgovina:
Vsaj 24x letno nadgradnja sistema = 12 x 15min = 6 ur
4x letno manjši popravki + testiranje = 2 ure, 1x letno večji popravki + testiranje = 2 ure. Skupaj: 4 ure. Samo, da spletna stran funkcionira, kot mora.
3x letno: nujna odprava varnostnih lukenj (odziv v 24 urah) = 2 ure.
Se zgodi: Pride do vdora na strežnik = 2 uri čiščenja, obnavljanja, itd.
Skupaj vzdrževanje za eno trgovino: 8 ur letno. Po urni postavki 35€ = 315€.
Posamezna spletna stran:
Statična spletna stran, brez spremembe vsebine: 2x letno nadgradnja sistema = 30min.
2x letno manjši popravki + testiranje = 1 ura. 1x letno večji popravki + testiranje = 2 ure. Skupaj 3 ure.
3x letno nujna odprava varnostnih lukenj (odziv v 24 urah): 2 ure.
Se zgodi: Pride do vdora na strežnik = dodatni 2 uri čiščenja, obnavljanja, itd.
Skupaj: 5 ur in 30min. Po urni postavki 35€ = 175€.
Dinamična spletna stran, na kateri se vsebina pogosto spreminja in ima več funkcionalnosti je v istem rangu, kot spletna strgovina glede časovne potrate vzdrževanja.
Neoserv (poceni) zeleni paket gostovanja: 4,98€ / mesec = cca 60€ letno. En izmed najcenejših v Sloveniji. V tem gostovanju ni zajetega nobenega vzdrževanja. Zgolj zagotovilo, da strežnik deluje čim bolj nemoteno. Če pa je problem v spletni strani, pa popravki in ostalo niso naloga Neoserva.
Pri meni je cena gostovanja za povprečno statično spletno stran ista. Transparentnost: Strežnik je bistveno cenejši, ko se zakupi večjega. Ampak večji strežnik potrebuje več dela z vzdrževanjem. Predolga zgodba.
Trgovine in spletne strani s kakšnimi membership plani, kamor naenkrat dostopa po 100 ljudi, pa potrebujejo boljše strežnike z boljšo programsko opremo. Ti strežniki imajo rezervirana sredstva za eno samo spletno stran in so zmožni poganjati tudi večje in zahtevnejše spletne strani z več prometa.
En primer takšnega strežnika je Contabo.com - https://contabo.com/en/vps/
"VPS L" paket na papirju zveni kar ok in je zmožen poganjati večino manjših spletnih trgovin s 100 obiskovalci naenkrat, ki se prijavljajo v svoje račune, opravljajo nakupe in kradejo resurse strežnika. 16.50€ mesečno + 6€ za prvi mesec. Dodamo skoraj obvezen Plesk in smo na 28€ na mesec ali 336€ letno.
Potem pa pride realnost. Ker je Contabo med najcenejšimi VPS strežniki, ima seveda svoje napake. Na 5 dosedanjih paketih gostovanja pri Contabo so emaili vezani na domeno kot po tekočem traku leteli v spam, kar je prineslo več škode, kot koristi. Ker je Contabo med najcenejšimi, ga z veseljem uporabljajo razni spammerji. In ko se teh nabere dovolj, celoten IP, na katerem je strežnik, odleti na črno listo. Reševanje iz črne liste je zamudno in brez zagotovila o uspehu.
Alternativa? Zmogljivo gostovanje na strežniku podjetja, ki ima malo boljši nadzor nad uporabniki in raznimi spammerji. Kar se pa za ceno Contabo VPS strežnika ne dobi.
Domena: 20€ / letno - Moj strošek, ki gre registrarju domen
Backup od 1x letno (minimum, do cca 4) = 15min / backup
1x letno razne posodobitve (minimum): 30min
3x letno: nujna odprava varnostnih lukenj (odziv v 24 urah) = 2 ure.
30min letno: kontakt, pisanje računa, po možnosti spraševanje samega sebe, kdaj in če se je že plačalo
Skupaj: 20€ + minimum moje 3 ure. Se pravi 40€ za 3 ure dela, ali 13.33€ urna postavka, kar ne pelje nikamor. Če temu dodamo še potencialen vdor, po katerem je potrebno obnavljati varnostno kopijo in preverjati morebitne nastale napake, pa je urna postavka še nižje.
Ta paket ostane isti za statične spletne strani, ki so ta paket "podedovale". Letne ekstra podpore je max 30min. Za ostale se zviša na vsaj minimalen paket 14€ na mesec - 168€ / letno.
Kaj prinaša? Prinaša backupe minimalno 4x letno, kar pomeni dodatna ura. 4 ure dela minus 20€ domena = 148€ / letno. Urna postavka: 37€ / ura.
AMPAK: Kreiranje varnostnih kopij se premika na bolj sofisticiran sistem. Letni strošek celotnega sistema (odvisno od količine podatkov vseh varnostnih kopij skupaj, za vse spletne strani v vzdrževalnih paketih): od 1000€ dalje + 10 ur vzdrževanja samega sistema.
Takšna spletna stran iz tehničnega vidika postane zastarela. Na dolgi rok propade, dela počasneje, nastanejo napake pri funkcioniranju in postane ranljiva za hekerske vdore.
Ko pride do varnostne luknje in do vdora v spletno stran, hekerji dobijo nadzor in svoj "virus" razširijo po datotekah na spletni strani (datotek je več 1000).
Možnost 1:
V redkih primerih se lahko zlonamerna koda odstrani ročno. Razširi se po številnih datotekah (izmed par 1000) in tudi po odstranitvi vidnih okužb ni nobenega zagotovila, da se je okužba odstranila v celoti. Ta se lahko hitro ponovi in ponovno razširi čez datoteke. Poleg tega pa je to časovno potratno (zlahka 5+ ur = 180€+) - BREZ ZAGOTOVILA, DA JE PROBLEM ODPRAVLJEN.
Možnost 2:
Lahko se obnovi varnostna kopija iz časa, ko na spletni strani ni bilo vdora. Najprej se odstrani vse, kar je na strežniku, ponovno se obnovi varnostna kopija, posodobijo se programski dodatki in s tem varnostne luknje ni več. AMPAK! Varnostne kopije morajo biti naložene na sistemu, kjer hekerji niso imeli dostopa in le tako se zagotovi, da je zadeva varna. Ena možnost je ročno kreiranje varnostnih kopij. V tem primeru se ali 1. Poveže na strežnik, zapakira celotno vsebino iz strežnika + bazo podatkov, ter vsebino naloži na svoj računalnik. 2. Proces se lahko zavtomatizira. Varnostna kopija se avtomatsko prenaša na zunanji strežnik. V tem primeru programovje, ki za to skrbi, stane cca 100€ letno. Poleg tega pa se plačuje dodaten strežnik, kamor se varnostne kopije nalagajo. Amazon S3 oziroma nekaj podobnega. To se obračuna po ceniku strežnika.
Če ima spletna stran 5GB vsebine in se na backup strežnik naloži 50 backupov, je to 250GB vsebine.
Varnostna luknja v sami varnostni kopiji:
Včasih je varnostna luknja prisotna že v sami varnostni kopiji spletne strani. Če varnostna luknja ni znana oziroma se ne ve, preko katerega dela kode so hekerji vdrli, je potrebna bolj intenzivna analiza in spremljanje vsega, kar se na spletni strani spreminja. To lahko traja teden, ali dlje (ne vzame veliko časa, ker se spremljanje dogaja avtomatsko). Ko se zadeva najde, se pri developerjih programskega dodatka preveri, če že imajo na voljo verzijo, kjer je varnostna luknja odpravljena.
Če je nimajo, se programski dodatek odstrani in počaka, da se varnostna luknja odpravi. V tem času funkcionalnost, za katero je skrbel programski dodatek, ne deluje. Če je programski dodatek popularen, se ponavadi varnostne luknje odpravijo hitro. Sploh, če je programski dodatek plačljiv.
Če je ta programski dodatek zapuščen (so developerji opustili delo na njemu), je potrebno ranljivost ali ročno popraviti v kodi (zlahka 10+ ur dela, z manj, kot 100% zagotovilom, da bo vse ok), ali pa ga je potrebno zamenjati z enim drugim. To lahko traja 2 ure, če je potrebno minimalno sprememb pri sami kompatibilnosti novega programskega dodatka z že nastavljenim preostalim sistemom. Če pa je potrebno več sprememb, pa lahko traja tudi do 16 ur.
Ostalo
Poleg tega, da je ob pomanjkanju vzdrževanja večja možnost varnostnih lukenj, je treba poudarit, da dlje, kot se programskih dodatkov ne posodablja, bolj gre njihova tehnologija naprej. Kar pomeni, da dlje, kot preteče od zadnje posodobitve programskih dodatkov, več stvari se bo v kodi spremenilo ob naslednji posodobitvi. Posledično nastane bistveno večja verjetnost, da bo prišlo do napak; programski dodatki med sabo ne bojo več kompatibilni in na npr. spletni trgovini v tem primeru po 2 letih nastane ena sama veliko večja težava, kot pa 10 manjših težav. Ta večja težava zlahka vzame 10+ ur za sanacijo (350€) pri dinamičnih spletnih straneh in spletnih trgovinah.