Skoraj vsako podjetje ima svojo spletno stran, ki služi predstavitvi ponudbe širši javnosti. Ker je povpraševanje po spletnih straneh v narastu, je višje tudi število ponudnikov, ki spletne strani izdelujejo. Vsi ponudniki postavljajo cene glede na svoja prepričanja in zahteve naročnikov in te se lahko med ponudniki močno razlikujejo. Izdelava spletne strani tako lahko stane vse od par 100€ pa vse do 20.000€ in več.

Kaj vpliva na ceno izdelave spletne strani?

Ceno spletne strani sestavlja več dejavnikov. To so med drugim:

  • Domena
  • Gostovanje
  • Zahtevnost dizajna
  • Zahtevnost programiranja
  • Zahtevnost vzdrževanja

Pa si poglejmo koliko dejansko stane vsak izmed teh dejavnikov in kakšna je razlika med poceni in dražjimi spletnimi stranmi.

Domena

Vsaka spletna stran ima svoje edinstveno ime, ki se mu reče domena. Sestavljata jo ime (npr. “webx”) in končnica (npr. “.si”). Domene se kupuje za obdobje od 1 leta ali več vnaprej, cena pa se med ponudniki bistveno ne razlikuje in je praviloma zanemarljiva.

Za .si domeno boste odšteli približno 20€ na leto, za druge končnice pa so cene lahko drugačne. Če že imate svojo spletno stran s .si končnico in vsako leto na vaš e-poštni naslov pride račun, na katerem zakup domene za naslednjih 12 mesecev stane bistveno več, kot pa zgoraj navedena cena, predlagam, da zamenjate svojega ponudnika.

V primeru, da želite specifično domeno in je le-ta že zasedena, pa je edina možnost, da spletno domeno odkupite od njenega lastnika, če je seveda to v njegovem interesu. Cena, katero v tem primeru postavi ponudnik, se običajno giblje med par 100€ in par 1000€. Pri domeni, ki je globalno gledano močno zaželjena in iskana, pa gre cena lahko v višave (domena hotels.com se je leta 2001 prodala za 11 milijonov dolarjev).

Cena .si domene: približno 20€ na leto.

Gostovanje

Če domena predstavlja zgolj ime spletne strani, pa je gostovanje prostor na strežniku, kjer je naložena vsebina spletne strani. Gostovanje si lahko predstavljamo kot nekakšen računalnik, ki je 24ur na dan povezan na splet in na svojih diskih hrani vse, kar spletna stran vsebuje. Ko obiskovalec v svoj spletni brskalnik vtipka naslov spletne strani, ga domena preusmeri na strežnik, ta pa obiskovalcu prikaže vsebino spletne strani. Gostovanje skrbi tudi za morebitno hrambo in pošiljanje emailov vezanih na spletno domeno (karkoli@vašaspletnastran.si).

Strežnik ima lahko visoko zmogljivost, veliko prostora in hitro internetno povezavo, lahko pa je počasnejši, ima manj prostora in slabšo internetno povezavo. Visoka zmogljivost se odraža v višji ceni, v večini primerov pa po super zmogljivih strežnikih ni potrebe.

Nizko cenovni strežniki so deljeni (shared). To pomeni, da na njih gostuje veliko število spletnih strani, lastniki strani pa si stroške upravljanja strežnika delijo. V praksi to pomeni, da podjetje vzpostavi strežnik, dostop do njega pa proda večim naročnikom hkrati. Cena gostovanja na takšnem strežniku je ugodnejša in se vrti do 10€ mesečno.

Potrebujete novo spletno stran?

Pošljite nam povpraševanje in prejmite brezplačno ponudbo po meri.

Slaba lastnost takšnega strežnika je omejena zmogljivost. Čeprav je strežnik sam po sebi zmožen poganjati večino običajnih spletnih strani, problem postane, ko je strežnik preobremenjen; na njemu gostuje velika količina spletnih strani, obiskuje jih večje število obiskovalcev in v ozadju se dogaja več programskih procesov, ki skrbijo za funkcionalnost teh strani. Strežnik ima omejeno količino resursov in ko iste resurse uporablja par 100 spletnih strani naenkrat, lahko pride do težav. Takrat strežnik postane počasnejši, kar se zelo pozna pri zahtevnih spletnih straneh, ki imajo več obiskovalcev in več procesov v ozadju.

Večje in zahtevnejše strani, kakršne so na primer spletne trgovine z več 1000 izdelki in veliko količino dnevnih obiskovalcev, pa potrebujejo naprednejše strežnike z večjo zmogljivostjo. Takšni strežniki imajo rezervirana sredstva, katera namenijo točno določeni spletni strani oziroma trgovini in teh sredstev je več, kot pa se jih lahko dobi pri cenejših deljenih strežnikih. To pomeni, da je hitrost delovanja strežnika odvisna zgolj od ene same spletne strani. Slaba lastnost naprednejših strežnikov je, da potrebujejo več vzdrževanja in so na splošno dražji.

V vsakem primeru pa je važno, da ima strežnik hitre SSD diske (kar ima danes že skoraj vsak), da uporablja moderno programsko opremo, ki zagotavlja hiter prenos podatkov in s tem omogoča hitro delovanje spletne strani, ter da strežnik deluje 24 ur na dan s čim manj izpadi.

Cena gostovanja: 60€ do 1500€+ na leto.

Dizajn spletne strani

Razlika med osnovno in naprednejšo spletno stranjo se prepozna že pri samem dizajnu. Ta je lahko popolnoma unikaten s prilagojenimi grafikami, slikami in ostalimi grafičnimi elementi, lahko pa je narejen na lažji način – z vnaprej izdelano predlogo in z že izdelanimi grafičnimi elementi.

Pri najcenejših spletnih straneh ponudnik za osnovo vzame predlogo; vnaprej izdelan dizajn spletne strani, ki je ponavadi narejen v CMS sistemu kakršen je WordPress. Takšna predloga ima že definirane elemente spletne strani; prostor za logotip, kontaktni obrazec, zemljevid, nogo in glavo spletne strani. Na tem že izdelanem dizajnu ponudnik zgolj zamenja slike in fotografije, na vnaprej oblikovane elemente vnese primerno besedilo in ostale vsebine ter uredi nekaj potrebnih nastavitev.

Takšna spletna stran lahko sicer zgleda super v določenih manj zahtevnih branžah in z njo v večini primerov ni popolnoma nič narobe. Za povprečno vnaprej pripravljeno predlogo je treba odšteti približno 50€, glede na naročnikove zahteve, pa je ponavadi potrebnih še vsaj 8 ur prilagajanja.

Podjetju, ki želi popolnoma unikatno grafično podobo svoje spletne strani, pa uporaba vnaprej pripravljenih predlog ne pride v poštev.

Izdelava spletnih strani z unikatnim dizajnom, ki se popolnoma prilega zahtevam in dejavnosti naročnika, se začne z načrtovanjem iz ničle, brez vsakršne vnaprej izdelane osnove. Pogosto je v načrtovanje takšnega dizajna vpletenih več ljudi hkrati. Začne se s pogovorom in brainstormingom kreativnih idej in po parih kavicah se stvar šele premakne na delovni prostor pred računalniški monitor, kjer dizajnerji se s primernimi orodji načrtujejo izgled spletne strani in postavitev njenih elementov. Že samo za načrtovanje dizajna unikatne spletne strani se lahko porabi več kot 20 ur dela in že samo izdelava načrta lahko ceno izdelave spletne strani dvigne na večkratnih celotne cene poceni strani. Takšen način izdelave spletne strani zahteva več znanja iz strani ponudnika, dizajn strani pa se lahko popolnoma prilagodi po željah naročnika.

Prednost dražjega dizajna je tudi ta, da dizajner vse prilagodi potrebam naročnika in mu med samo izdelavo svetuje. Med celotnim procesom se dizajner ravna po svojih izkušnjah in celotno obliko prilagodi optimalni uporabniški izkušnji za obiskovalce spletne strani. Takšna spletna stran ponavadi prinese zavidanje konkurence ter boljše konverzije obiskovalcev – v stranke spremeni večji delež obiskovalcev spletne strani, kot pa spletna stran z vnaprej pripravljenim generičnim dizajnom.

Cena dizajna spletne strani: Od 100€ do 5000€+.

Logotip

Izdelava logotipa je svojevrstna branža grafičnega oblikovanja in čeprav skoraj vsaka spletna stran vsebuje logotip, je zmotno prepričanje, da je logotip nekaj osnovnega, kar bi moralo biti všteto v ceno izdelave osnovnih spletnih strani.

Kaj sploh je logotip? To je grafična podoba, ki lahko predstavlja blagovno znamko, spletno stran, podjetje, izdelek, ali individualno osebo. Logotip je ponavadi prva unikatna grafična podoba, ki jo ima potencialni kupec s ponudnikom storitve, na spletnih straneh pa je logotip ponavadi prikazan čisto zgoraj v “glavi” spletne strani. Če je ta dobro oblikovan, postane temelj vizualne podobe in podjetje ga s ponosom uporablja kot svoj digitalni podpis.

Kakšna je razlika med poceni in dražjim logotipom?

Najcenejši logotip vsebuje generično grafično podobo, ki povrhu vsega ni unikat. Ponudnik iz spleta vzame primerno sliko (za katero lahko samo upate, da ima zakupljeno licenco, drugače vas lahko ob uporabi tega logotipa doleti kazen zaradi kršenja avtorskih pravic v višini par 1000€), jo rahlo spremeni in zraven nje vdela napis imena spletne strani. To zahteva do 2 uri dela, cenovno pa takšen logotip stane v rangu 50€. Pogosto takšen logotip niti ni narejen v primerni “vektorski” obliki, zato je primeren zgolj za objavo na spletni strani, ali pa kakšni Facebook skupini. Uporaba logotipa kot takšnega za razne večje tiskovine odpade.

Pri logotipu višjega standarda pa si dizajner vzame čas za analizo, ustvari več variacij osnutka, se ravna po željah naročnika in tudi po izvenserijskih napotkih v stilu “rad bi, da logotip malenkost bolj izžareva renesančno krizo v srednjem veku in z njo povezanim vremenom na Antarktiki” dizajner ne bo poklopil telefona, pač pa si bo za naročnika vzel čas. Takšen logotip je končan šele, ko je naročnik popolnoma zadovoljen in zato se končna cena obračuna po urni postavki, katera za takšne storitve znaša 30€+ na uro. Takšen logotip je narejen v vektorski obliki s primernimi orodji, ki stanejo od 200€ letno naprej in lahko se ga uporabi za tiskovine; plakate, vizitke, menuje, itd.

Cena logotipa: od 50€ do 500€+.

Programiranje

Ko je dizajn spletne strani končan, ga je treba prenesti v obliko, ki je primerna za splet ter mu vdelati funkcije, ki niso več zgolj skica v PDF datoteki, pač pa dejansko delujoč sistem. Vsaka spletna stran je unikatna, zato je tudi cena programiranja lahko zelo različna. Nekatere spletne strani vsebujejo zgolj kontaktne obrazce in osnovne funkcionalnosti. Naprednejše spletne strani pa potrebujejo več funkcionalnosti, naj bo to integracija plačilnih sistemov za nakupe preko spletne strani, moduli za booking, možnost kreiranja uporabniških računov obiskovalcev, implementacija bloga, novic, itd.

Pri poceni spletnih straneh funkcionalnost ne zajema ničesar izvenserijskega. Takšna spletna stran ima mobilni menu, kontaktne obrazce, Google Maps integracijo ter par animacij. Izdelana je z vnaprej pripravljenimi programskimi dodatki, ki omogočajo točno določene funkcionalnosti spletne strani. Naloga programerja pa je, da jih nastavi v takšni meri, da so za naročnika zadovoljivi. Takšni programskimi dodatki so lahko brezplačni ali pa plačljivi. V večino programskih dodatkov je vloženih več 10, ali pa več 100 ur dela. Če je programski dodatek narejen zgolj za enega naročnika, to ponavadi predstavlja višji finančni zalogaj. Programer pa lahko en in isti program proda tisočim uporabnikom in to za končnega uporabnika močno zniža stroške. Največji problem pa lahko nastane zato, ker izdelovalec spletnih strani ob uporabi programskih dodatkov drugih razvijalcev nad njimi nima popolnega nadzora in ne more predvideti prihodnosti; ali bodo razvijalci te programske dodatke redno posodabljali, odpravljali napake in skrbeli, da ti dodatki ostanejo delujoči na dolgi rok. Obenem je ob uporabi večih programskih dodatkov, katere razvijajo različni razvijalci, vedno možnost, da ti programski dodatki med sabo ne bojo kompatibilni. Prav tako ima večina teh programskih dodatkov omejitve, zaradi katerih so iz strani naročnika potrebni kompromisi.

Pri naprednejših spletnih straneh pogosto pride do primera, ko programski dodatki za vse potrebe naročnika niti ne obstajajo, zato jih je treba narediti iz ničle. Pri tem je potrebno več programerskega znanja s strani ponudnika ter seveda višja urna postavka dela, ki zlahka preseže 80€. Za naročnika so v tem primeru možnosti neomejene, ampak številka na računu za izdelavo spletne strani lahko hitro dobi še kakšno ničlo več.

Cena programiranja: Od 200€ naprej.

Kateri so še preostali stroški?

Pod ostale stroške lahko štejemo vzdrževanje spletne strani. Vedno več spletnih strani je dinamičnih. To pomeni, da se vsebina na njih konstantno spreminja, dodajajo se novi članki, urejajo se galerije, ki so objavljene na spletni strani, spreminjajo se urniki, itd.

Po eni strani lahko vso dodajanje vsebin opravlja ponudnik. Pri tem ponudnik storitve obračuna po urni postavki, ali po vnaprej določenemu pavšalu, končna cena pa je odvisna od količine dela. Odvisno je tudi od tega, ali naročnik potrebuje zgolj posodabljanje programske opreme, pisanje in objavo novih vsebin, ali pa kaj dodatnega.

Če je spletna stran narejena s kakšnim izmed preprostih CMS sistemov, lahko večino stvari opravi naročnik sam; dodaja nova besedila, slike, itd. Če mu seveda ponudnik posreduje navodila kako s temi stvarmi upravljati ter ponudi dodatne 2-3 ure dela za svetovanje in izobraževanje. Ko se gre pa za zahtevnejše stvari, pa jih lahko uredi le ponudnik, ki sam najbolje ve kam kakšen del programske kode spada.

Tudi, če je spletna stran fiksna in se vsebina na njej ne spreminja, je posodabljanje programske opreme v večini primerov dokaj obvezno.

Večina spletnih strani je narejena z WordPress CMS sistemom, pri njem pa je za zagotavljanje nemotenega delovanja in varnosti spletne strani programske sisteme potrebno redno posodabljati, recimo enkrat na 3 mesce. Obenem mora biti vzdrževalcu spletne strani vedno čim prej jasno, če kakšen programski dodatek slučajno postane ranljiv. Na naš email mesečno romata vsaj dve novici o odkritih novih varnostnih pomanjkljivostih določenih programskih dodatkov, katere uporablja na tisoče spletnih strani na svetu. Če katerega izmed teh dodatkov uporabljajo spletne strani naročnikov, je treba hitro ukrepati in varnostne luknje odpraviti.

Že zgolj posodabljanje programske opreme povprečne WordPress strani lahko vzdrževalcu po zelo konzervativnem izračunu vzame 2 delovni uri letno. Če ima vzdrževalec 100 naročnikov, lahko za redno vzdrževanje porabi dober mesec delovnega časa. Ko se gre za posodabljanje programske opreme spletne trgovine, ki je tehnično zahtevnejša, pa se povprečje 2 ur na leto zlahka pomakne navzgor do 10 ur letno.

Kaj za spletno stran pomeni “varnostna luknja”?

Varnostna luknja je del kode spletne strani preko katere lahko nepridipravi dobijo dostop do spletne strani in vsega, kar se dogaja na strežniku. S takšno spletno stranjo lahko potem upravljajo kot se jim zdi.

V zadnjem letu smo prenovili tri spletni strani, ki so bile okužene z virusi in zlonamernimi kodami. Pri vsaki je prišlo do vdora zaradi varnostnih lukenj v programskih dodatkih in pri vsaki so nepridipravi spletno stran uničili na drugačen način.

  • Originalno vsebino spletne strani so zamenjali s porno vsebino za odrasle
  • V glavo strani so vstavili povezave do zlonamernih spletnih trgovin
  • Obiskovalce spletne strani so preusmerili na svojo lastno spletno stran

Vse to bi se lahko preprečilo z rednim posodabljanjem programske opreme in vse te tri spletne strani je bilo treba izdelati znova.

Cena vzdrževanja spletne strani: 50€ do 800€+ na leto.

Kakšno spletno stran dobim za 200€?

Vsak razvijalec in oblikovalec spletnih strani ima svojo urno postavko, za katero se mu zdi smiselno delati po 8 ur na dan. Verjetno pa je tudi vsak izmed nas že slišal za nekoga, ki spletne strani dela za 200€. Pri tem je smiselno vprašanje “Kaj lahko za 200€ pričakujem, koliko dela in truda bo vloženega v takšno stran in kaj za takšno ceno dobim?”

Že stroški manjšega s.p.ja z enim samozaposlenim se zlahka vrtijo okrog 1500€ mesečno, brez vsakršnega najema poslovnih prostorov ali česarkoli izvenserijskega.

  • Stroški poslovanja: 600€
  • Stroški računovodstva: 50€
  • Stroški orodij za dizajn: 60€
  • Stroški amortizacije računalniške opreme vsaki dve leti: 100€
  • Stroški oglaševanja: 450€
  • Ostali stroški licenc programskih in ostalih dodatkov za spletne strani: 300€
  • Prevozi na sestanke, poslovne kavice in kosila: 200€

Brez vsakršnega najema poslovnih prostorov in podobnega smo že na 1660€ mesečnih stroškov in zgoraj našteti stroški orodja za dizajn in programiranje so zgolj osnova.

Če razvijalec spletnih strani svojo uro dela vrednoti na 10€, mora po 160 delovnih urah v mescu oddelati še 6 nadur, da pride na čisto ničlo. Ampak to samo v primeru, če ne pozna 30-minutnega odmora za malico, dopusta, bolniške in regresa. Vsakih 8 ur dela manj pa v luknjo minusa naredi še dodatnih 80€. Zato je logično, da je vse, kar je manj, kot 25€ na uro za takšne storitve popoln nesmisel. Če se ima podjetje namen širiti, zaposliti junior razvijalce, ki v prvih parih mesecih dela praktično živijo na rezervah podjetja, zraven vlagati v svoj razvoj in znanje, obenem pa poleti vsaj malo občutiti morski zrak, pa je 40€ urna postavka absoluten minimum s katerim podjetje še nekako plava nad gladino.

“Vseeno poznam nekoga, ki spletne strani izdeluje za 200€”

V enem delovnem dnevu spletna stran skoraj zagotovo ne more biti končana, razen, če naročnik nima nikakršne želje. Takšen naročnik ponudniku reče “Imej proste roke, naredi spletno stran s 3 podstranmi, dodaj en kontaktni obrazec. Kar bo izdelano, pa bo. Ne bom potreboval nobenih popravkov”. Takšen naročnik spletne strani ne obstaja. Če pa bi, bi bili to idealni naročniki, za katere bi se ponudniki stepli – celo za 200€.

Tudi, če je spletna stran zelo preprosta, ponavadi potrebuje vsaj osnovno obdelavo slikovnega materiala in par custom rešitev, ki so izven okvira zakupljene vnaprej pripravljene predloge spletne strani. To v najboljšem primeru predstavlja 10 ur dela. Potem je zraven še čas dogovarjanja o dizajnu strani, priprava strežnika, itd. Tako smo hitro na 20 urah dela, spletna stran pa je še kar prazna.

Potem je tu programiranje, ki samo po sebi zahteva kar nekaj ur dela. Čim spletna stran vsebuje nekaj izvenserijskega, se programiranju zlahka pripiše dodatnih 10 ur dela. Sledi testiranje, prilagajanje glede na dodatne želje naročnika, objava vseh podstrani, objava zakonsko potrebnih podstrani kot je na primer “Politika zasebnosti”, itd. Če temu sledi še pisanje besedila iz strani ponudnika, pa je to zlahka še dodatnih 10 ur dela.

V končni fazi vsemu že naštetemu lahko prištejemo še dogovarjanje med naročnikom in ponudnikom, ki včasih preseže 50 emailov in 30 telefonskih pogovorov (naš rekord leta 2019: 187 prejetih emailov za en sam projekt), pa izdelava spletne strani ni več proces, ampak epsko popotovanje o katerem bi se lahko napisal roman.

V idealnem svetu ne pride do komplikacij in je po zgorajšnjem izračunu takšna osnovna spletna stran končana v približno 20 urah, kar po urni postavki v višini 20€ znaša 400€, po urni postavki 30€ pa 600€. V realnem svetu pa je treba urediti še vsaj osnovno SEO optimizacijo, brez katere prometa na spletni strani preko Googla ne bo nikoli, ter dokončno urediti še dodatne popravke na spletni strani, kateri vedno pridejo na plan šele čez par dni, ali tednov. V večini primerov ponudniku iz strani naročnika še dolgo prihajajo emaili in telefonski klici v stilu “še to smo pozabili povedati, prosim, če dodate na spletno stran” in “kaj pa če bi bil logo rajši vijoličen? Mojemu zakonskemu partnerju / partnerki to bolj odgovarja“. Tudi če je teh 20 ur dela še nekako šlo skozi za manjšo urno postavko, se ta ob kopici dodatnih popravkov podre sama vase.

Še vedno obstaja nekdo, ki spletno strani naredi za 200€? Sigurno.

Kaj dobim za višjo ceno?

Vse, kar se dobi za višjo ceno, je že napisano zgoraj. Pa vseeno naročnik ob višji urni postavki dobi še par stvari, ki so verjetno pomembnejše, kot vse ostalo; popolno pozornostpopolno predanost in svetovanje na višjem nivoju z večletnimi izkušnjami podlage.

Pri boljši urni postavki ima ponudnik popolnoma drugačne cilje, kot pri slabši. Pri slabši mora čim prej prejeti plačilo, vmes izvajati čim manj gimnastike okrog kreativnosti, izogniti se mora dodatnemu delu kolikor se le da, ter čim prej začeti z drugim “instant” projektom. Pa ne zaradi zlobe, lenobe, ali česarkoli drugega. Kot smo ugotovili zgoraj, je to edina opcija podjetij, ki spletne strani izdelujejo za nižjo ceno.
Po možnosti ima takšen ponudnik na urniku več kot 10 projektov naenkrat. Vedno se najde naročnik, ki se mu z izdelavo spletne strani zelo mudi, potem pa sredi projekta postane neodziven, gre na počitnice za en mesec, ali kaj podobnega. Potem pride nazaj in nastane panika, ker spletna stran še ni končana. Ko v tem primeru ponudnik v rotacijo dela dobi nekaj pomembnejšega, se lahko ostali projekti (z vašim vred) zavlečejo v nedogled.

Pri boljši urni postavki pa ima ponudnik popolnoma drugačne cilje. Izdelati spletno stran, ki bo služila svojemu namenu in bo v končni fazi v ponos tako naročniku, kot ponudniku. Lahko se ukvarja zgolj s parimi projekti naenkrat, za vsa vprašanja in težave naročnika je na voljo kadarkoli med delovnim časom in naročnikovim zahtevam se lahko bolje posveti. Če pri naročnikovi idejni zasnovi ponudnik najde pomanjkljivosti, ga na to z veseljem opozori, tudi v primeru, če bo to za ponudnika predstavljalo par dodatnih ur dela in malenkost manjšo urno postavko.

Se nadaljuje…